Ustvarjalnost

Ustvarjanje uporabnih izdelkov. iz naravnih materialov, z golimi rokami ter z orodjem za to namenjenim. Ustvarjanje zvoka in hrane in vzdušja in doživljanje stika s tistim, ki je ustvaril nas. 

Ustvarjalnost je na nivoju slikanja, oblikovanja kipov, skulptur in uporabnih predmetov, tudi bivalnih površin, uporabnih površin, potem na nivoju zvoke in glasbe, zdravilnosti, ubranosti, skupnega ustvarjanja, in ples je ravno tako ustvarjanje, kot tudi priprava hrane, pospravljanje, itd. 

življenje je ustvarjanje. 

Seveda se naša lastna ustvarjalnost dotika vsega v našem življenju, zato jo v našem društvu uporabljamo kot terapevtsko orodje. 

Ustvarjalnost ni umetnost. Umetnost je izumetničen izraz, ki pove, da je nekaj umetno, in potem to umetno čisla. Pri nas gledamo na umetnost, kot na naravni izraz človeka (zato temu ne moreš reči umetnost), lahko bi ji rekli, naravnost. Pa spet ni prav, zato pa ustvarjalnost. Ker spravljamo nekaj v vidno obliko. 

Ljudje veliko ustvarimo stvari, včasih pa oživimo tudi kako živo bitje, tako da se tudi naša ustvarjalnost širi čez vse meje tega, kar naj bi ta beseda (dobesedno) pomenila. 

Tvoj izraz, ko žaluješ, je drugačen, kot ko se veseliš življenja, zjutraj si drugačen, kot zvečer. Če je zraven še nekdo, smo spet drugačni, pojemo drugačne pesmi, obnašamo se drugače. Zato nikoli ne more bit nič isto, vedno druga ekipa, drug prostor, drug čas, drugačne okoliščine, pa svet, kot je. 

Ljudje smo čudo božje in ko pridemo skupaj, se iskri in se ustvarja na vseh nivojih. Tudi ustvarjanje magičnega prostora, kjer se lahko stvari pokažejo in pomirijo, kjer se lahko izlije in pozdravi, tudi to je skupno delo. 

Ustvarjanje je za nas, kot zrak, ki ga dihamo. Ne moreš, da ne bi nekaj naredil, sploh če znaš, ali pa skoraj znaš, ali pa če veš, da se to da.