Diatonični akordi: harmonizacija lestvice

Akordi zrastejo iz lestvice

Če na vsaki stopnji lestvice zgradimo trizvok (osnovni ton + terca + kvinta, vse iz iste lestvice), dobimo diatonične akorde tonalitete. To je sedem akordov, ki po naravi sodijo skupaj - zato pesem v eni tonaliteti zveni povezano.

Rimske številke

Akorde po stopnjah označujemo z rimskimi številkami. Velike črke pomenijo durov akord, male molov, znak ° pa zmanjšan:

• I - durov (osnovni, tonika)
• ii - molov
• iii - molov
• IV - durov (subdominanta)
• V - durov (dominanta)
• vi - molov (paralelni mol)
• vii° - zmanjšan

Primer v C-duru

V tonaliteti C-dur diatonični akordi so: C - Dm - Em - F - G - Am - B°. To so akordi, ki jih boš slišal v nešteto pesmih v C-duru. Vsaka durova tonaliteta sledi istemu vzorcu kakovosti (dur, mol, mol, dur, dur, mol, zmanjšan).

Zakaj je to uporabno

Ko poznaš diatonične akorde tonalitete, lahko: hitro najdeš akorde, ki bodo zveneli skupaj; razumeš, kateri akord 'ne sodi noter' (in ga uporabiš za presenečenje); ter prepoznaš napredke v rimskih številkah, ki delujejo v vsaki tonaliteti.

Tri stopnje izstopajo: I, IV in V (v C-duru C, F, G). Skupaj vsebujejo vseh sedem tonov lestvice in tvorijo hrbtenico nešteto pesmi. O njih več v članku o akordnih napredkih.