Vaša košarica je prazna
Višaji in nižaji (♯ in ♭) ter enharmonija
Med sedmimi črkami se skrivajo dodatni toni. Spoznaj poltone, višaje in nižaje ter razumej, zakaj sta C♯ in D♭ pravzaprav isti zvok.
Dvanajst tonov, ne sedem
Glasbena abeceda ima sedem črk, a med večino njih je še dodaten ton. Te vmesne tone dosežemo z višaji in nižaji. Skupaj tako dobimo dvanajst tonov, ki se v krogu ponavljajo - imenujemo jih kromatična lestvica.
Polton je najmanjši korak
Najmanjša razdalja med dvema tonoma je polton (na kitari: en prag). Dva poltona skupaj tvorita cel ton. Iz teh dveh korakov so zgrajene vse lestvice.
- Višaj (♯) dvigne ton za polton navzgor: C ♯ je za en prag višje od C.
- Nižaj (♭) spusti ton za polton navzdol: D ♭ je za en prag nižje od D.
Enharmonija: isti zvok, dve imeni
Ker je C♯ za polton višje od C in D♭ za polton nižje od D, sta to isti ton - le dve različni imeni za isti zvok. Temu rečemo enharmonična enakost. Katero ime uporabimo, je odvisno od konteksta in inštrumenta.
Na chord.si kitara uporablja višaje (C♯, F♯), ukulele pa nižaje (D♭, G♭). Zvok je enak - zapis je prilagojen vsakemu inštrumentu.
Kje višajev in nižajev ni
Med E in F ter med B in C ni vmesnega tona - razdalja je že tako samo polton. To je eden redkih 'pravil', ki si ga je vredno zapomniti, saj pojasni obliko klaviature in zgradbo durove lestvice.


Komentarji (0)