POMOČ IN DRUŽENJE NA KOZJANSKEM

Minulo soboto se vas je na mojo prošnjo odzvalo več kot 60, kar veliko pove o slovenskem narodu. Seveda nisem mogel sprejeti vse, a na koncu nas je bilo 19 odraslih, 8 otrok, 4 psi in 1 mačka.

Preden opišem dogajanje bi želel povedati, da glede na tako velik odziv na pripravljnenost k pomoči bi bilo fajn, da se v tem stilu ljudje povezujemo naprej. In sicer v komentarjih prvotne objave jih je nekaj opozorilo, da so v podobni situaciji kot jaz. Sklepam, da bi jim pomoč prav prišla. Sicer sem pa ustvaril fb skupino MREŽA DOBRIH DEJANJ (brezplačna pomoč, učenje in druženje), kjer lahko objavite prošnjo za pomoč, ponudite srčne roke ali delite vtise minule delovne akcije z druženjem. Ko gremo na POMOČ, gremo hkrati PO MOČ. Naj se zgodi efekt metulja :)

Skratka, v soboto nas je bilo več od dela. Vsak je malo postoril in je že bilo narejeno. No, frezarj so se morali malo bolj potruditi, saj si predstavljate kako bi bilo držati bika za rogove ane :) Tako nam je ostalo več časa za druženje, kar je prav tako pomembno kot samo delo. Verjamem, da je vsak prisotni šel od mene prijetnejši. Večina jih je tudi prespala tako, da smo večer preživeli ob ognju in glasbi. Ko sopomoč ni samo garanje, postane vse skupaj zelo prijetno in tudi vzajemno, saj si tak čas zapomnimo ne samo po delu, ampak tudi po druženju in spoznavanju novih ljudi.

Obe njivi sta sfrezani, zapičeni so koli za fižol, krompir pa tudi posajen in to v kar zajetni površini tako, da bo nekaj viška tudi razdeljenega. Za povrhu so mi zložili tudi 5m³ drv, iz avta pa mi je Erik znosil 5 žaklov cementa, ki sem jih skoraj 1 mesec prevažal v pritljažniku, ker jih nisem mogel dati ven :)

Presrečen sem, da imam vrt pripravljen za sejanje in zelo hvaležem za tak odziv. Vnaprej načrtujem, da mi vrta na zažetku leta sploh ne bo potrebno frezati, niti z vilami razrahljati, da se bo lahko sadilo direktno v zemljo. A letos je bilo potrebno, ker je zel preveč prerasla čez zastirko. Ko mi to uspe bom seveda delil znanje, vendar šele naslednje leto, ko bom preizkusil metodo za katero menim, da bo uspešna.

Sedaj naprej bom lahko ostale stvari sam podelal. Ta priložnost mi je pokazala tudi pot in sicer to, da odpiram svojo posest kot učni poligon za predajanje znanja o samooskrbi preko dela in druženja. V kolikor se kdo vidi v tem kot vzajemnost je dobrodošel. Na posesti imam tudi počitniško prikolico za prespati. Sicer pa sam delujem tudi kot Samooskrbni Arhitekt .

Boris je svoje vtise strnil kar v pesem:

Potujoča skupnost

Mal krompirja, mal fižola,

na vrtu nam veselje rola.

Ko delo se nam odvrti,

ob ognju rajamo prav vsi.

Tam tako fino se nam zdi,

da v vsakem nas iskra tli.

A že zjutraj dan veli:

v hosto skupaj gremo mi.

Na ježicah fokus zberemo,

potem si še čemaž naberemo.

Naj omenim vse, ki ste mi kakorkoli pomagali v času, ko sem potreboval pomoč. Poleg imena bom v oklepaju tudi navedel dejavnost s katero se omenjeni ukvarja. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste bili pripravljeni priti na pomoč in vsem podpornikom.

Hvala, hvala, hvala

Jernej Tramte